"Stabilno električno omrežje je pomemben steber evropskega notranjega energetskega trga in nepogrešljiv ključni element za doseganje zelene transformacije." V "Akcijskem načrtu za izgradnjo omrežja Evropske unije", ki je bil objavljen nedolgo nazaj, je Evropska komisija (v nadaljevanju "Evropska komisija") jasno zapisala, da se mora evropsko elektroenergetsko omrežje premakniti v smeri "pametnejšega, bolj decentraliziranega, V ta namen namerava Evropska komisija do leta 2030 vložiti 584 milijard evrov v posodobitev električnega omrežja.
Za potezo Evropske komisije je vse večja zaskrbljenost energetske skupnosti zaradi zaostajanja pri gradnji evropskega električnega omrežja. Analitiki na splošno menijo, da je trenutno elektroenergetsko omrežje EU premajhno, relativno zaostalo, preveč centralizirano in premalo povezano ter se sooča s številnimi izzivi.
Prvič, starajoče se prenosno in distribucijsko omrežje ne more zadovoljiti naraščajočega povpraševanja po porabi električne energije. Predvideva se, da se bo do leta 2030 poraba električne energije v EU povečala za približno 60 % v primerjavi s sedanjo ravnjo. Trenutno je približno 40 % evropskih distribucijskih omrežij v uporabi že več kot 40 let in jih loči manj kot 10 let od konca njihove začetne življenjske dobe. Starajoče se električno omrežje ne izgublja le učinkovitosti pri prenosu električne energije, ampak predstavlja tudi potencialno nevarnost za varnost.
Drugič, zagon rasti na strani ponudbe in povpraševanja po obnovljivi energiji predstavlja preizkušnjo za obstoječa omrežja. Milijoni novih strešnih sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk in skupnih virov lokalne energetske skupnosti bodo zahtevali dostop do omrežja, medtem ko bo naraščajoče povpraševanje po polnjenju električnih vozil in proizvodnji vodika zahtevalo bolj prilagodljive in naprednejše omrežne sisteme.
Poleg tega se številni proizvajalci električne energije pritožujejo nad okornim regulativnim postopkom. "Načrt" ugotavlja, da morajo v mnogih državah projekti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov čakati dolgo časa, da pridobijo pravice za priključitev na omrežje. Leonhard Birnbaum, vodja Evropskega združenja za elektroenergetsko industrijo in izvršni direktor nemške skupine E.ON, se je nekoč pritožil: "E.ON-ova aplikacija za dostop do omrežja kot največje nemško komunalno podjetje prav tako ni obrodila plodov."
Ne samo to, naraščajoče transakcije električne energije v EU so postavile tudi višje zahteve za medsebojno povezovanje omrežij med državami članicami. Svet za zunanje odnose, znani evropski think tank, je v poročilu izpostavil, da kadar država članica nima domače proizvodnje električne energije, lahko pridobiva energijo iz drugih držav, kar bo povečalo energetsko odpornost celotne Evrope. Na primer, med ekstremno visokimi temperaturami poleti 2022 so domače jedrske elektrarne v Franciji zmanjšale proizvodnjo električne energije in namesto tega povečale uvoz električne energije iz Združenega kraljestva, Španije, Nemčije in Belgije, da bi zagotovile domače povpraševanje.
Izračuni združenja evropskih operaterjev prenosnih omrežij, ki predstavlja 39 evropskih elektroenergetskih podjetij, kažejo, da naj bi se čezmejna prenosna infrastruktura v EU v naslednjih sedmih letih podvojila, do leta 2025 pa naj bi se povečala 23 GW zmogljivosti. 2030 Letos bo dodanih dodatnih 64 GW zmogljivosti.
Da bi se odzvala na te neposredne izzive, je Evropska komisija v načrtu opredelila sedem ključnih področij, na katera se je osredotočila, vključno s pospeševanjem izvajanja obstoječih projektov in razvojem novih projektov, krepitvijo dolgoročnega načrtovanja omrežja, uvedbo v prihodnost usmerjenega regulativnega okvir in izboljšanje električnega omrežja. Inteligentna raven, razširitev kanalov financiranja, poenostavitev postopka odobritve licenc ter izboljšanje in okrepitev dobavne verige itd. Načrt predlaga posebne akcijske ideje za vsako od zgornjih področij.
Gilles Dixon, izvršni direktor Evropskega združenja za vetrno energijo, meni, da je uvedba »načrta« Evropske komisije »pametna poteza«. "To kaže, da je Evropska komisija spoznala, da brez obsežnih naložb v elektroenergetsko omrežje ni mogoče doseči energetskega prehoda." Dickson je cenil poudarek načrta na standardizaciji dobavne verige električnega omrežja. "Upravljavci prenosnih sistemov morajo prejeti jasne spodbude za nakup standardizirane opreme."
Medtem je Dickson poudaril potrebo po nujnih ukrepih, zlasti za obravnavo čakalne vrste projektov obnovljive energije, ki se prijavljajo za priključitev na omrežje. Dickson je dejal, da je pomembno zagotoviti, da se daje prednost projektom, ki so najbolj zreli, strateški in najverjetneje zgrajeni, ter se izogniti "dopuščanju, da bi špekulativni projekti zajebali stvari". Dickson je tudi pozval javne banke, kot je Evropska investicijska banka, naj zagotovijo nasprotna jamstva za velike infrastrukturne projekte.
V okviru aktivnega spodbujanja modernizacije elektroenergetskega omrežja s strani EU bi morale vse države članice sodelovati pri premagovanju izzivov in spodbujanju večjih prebojev pri izgradnji evropskega elektroenergetskega omrežja. Samo na ta način se lahko Evropa premakne proti bolj zeleni in trajnostni prihodnosti.