Raziskovalci ameriškega Nacionalnega laboratorija za obnovljivo energijo (NREL) so pred kratkim analizirali tehnični potencial namestitve lebdečih fotovoltaičnih sistemov v 10 državah Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). To je prva taka ocena v jugovzhodni Aziji, njena analiza pa vključuje predvsem 88 rezervoarjev (vključno s hidroelektričnimi in nehidroelektričnimi objekti) in 7213 naravnih vodnih teles v regiji. Poročilo je poudarilo, da se tehnični potencial za namestitev lebdečih fotovoltaičnih sistemov v jugovzhodni Aziji giblje od 477 GW do 1046 GW.
Raziskovalna skupina je ugotovila, da imajo rezervoarji v jugovzhodni Aziji potencial za namestitev od 134 GW do 278 GW plavajočih fotovoltaičnih sistemov, na naravnih vodnih telesih pa obstaja potencial od 343 GW do 768 GW. Glede na tipe vodnih teles imajo večji razvojni potencial rezervoarji v Laosu in Maleziji, medtem ko imajo naravna vodna telesa v Bruneju, Kambodži, Indoneziji, Mjanmaru, Filipinih, Singapurju in na Tajskem večji razvojni potencial. Potencial za namestitev plavajočih fotovoltaičnih sistemov je enakovreden v različnih vrstah vodnih teles v Vietnamu.
Raziskovalci so povedali: »Naši rezultati kažejo, da se povprečni faktor neto zmogljivosti, ki upošteva izgube fotonapetostnih pretvornikov, ne razlikuje bistveno med vrstami vodnih teles in občutljivostjo na razdaljo enostranskih fotonapetostnih plošč (povprečni faktor neto zmogljivosti je med 15.{{2} }.0 % spremembe)." Opozorili so, da se je na podlagi predhodne analize povprečni faktor neto zmogljivosti povečal za faktor 1,05 z uporabo dvofaznih fotovoltaičnih panelov s fiksnim nagibom.
Ta raziskovalna skupina v Nacionalnem laboratoriju za obnovljivo energijo (NREL) je uporabila napredno geoprostorsko metodo ocenjevanja, ki temelji na dveh različnih vrstah lebdečih fotonapetostnih sistemov (monofacialni in bifacialni) in dveh vrstah vodnih teles (rezervoar in naravna vodna telesa) ter razvila štiri tehnične rešitve. Ta raziskava temelji na prejšnjih raziskavah, vključno z rezervoarji, ki niso hidroelektrarne, celinskimi naravnimi vodnimi telesi in bifacialnimi fotovoltaičnimi moduli. Poleg tega je raziskovalna skupina uporabila podatke o sončnem obsevanju z visoko prostorsko in časovno ločljivostjo, ki niso bili uporabljeni v prejšnjih ocenah potenciala tehnologije.
Raziskovalci pojasnjujejo: "Na splošno je tehnični potencial za namestitev lebdečih fotonapetostnih sistemov na naravnih vodnih telesih višji kot tisti na rezervoarjih. Vendar pa je lahko dejanska razvojna zmogljivost naravnih vodnih teles znatno zmanjšana zaradi omejitev na lokaciji in vpliva na okolje premisleki.." Dodali so, da so bila vodna telesa, več kot 50 kilometrov oddaljena od glavnih cest, in tista znotraj zavarovanih območij izključena iz študije.
Največji potencial za postavitev plavajočih fotovoltaičnih sistemov na rezervoarje ima Tajska. Država ima 576 primernih vodnih teles s potencialno nameščeno zmogljivostjo 57.645 MW in proizvodnjo električne energije 83.781 GWh/leto. Indonezija ima največji potencial za namestitev plavajočih fotovoltaičnih sistemov v naravnih vodnih telesih. Država ima 2.719 primernih vodnih teles s potencialno nameščeno zmogljivostjo 271.897 MW in proizvodnjo električne energije 369.059 GWh/leto.
Raziskovalci so povedali: "Raziskave kažejo, da obstaja ogromen potencial za postavitev lebdečih fotovoltaičnih sistemov v jugovzhodni Aziji. Nekatere države imajo ambiciozne cilje glede obnovljive energije, ki se osredotočajo predvsem na razvoj fotonapetostnih sistemov, hidroelektrarn in objektov za vetrno elektrarno. Plavajoči fotovoltaični sistemi zagotoviti dodatno možnost proizvodnje obnovljive energije, ki lahko izkoristi obstoječo infrastrukturo, zlasti obstoječe hidroelektrarne, in podpira regijo pri doseganju njenih ambicioznih ciljev razogljičenja.«
Njihove ugotovitve so bile objavljene na spletni strani Nacionalnega laboratorija za obnovljivo energijo (NREL) kot "Ocena tehnološkega potenciala za namestitev lebdečih fotovoltaičnih sistemov v jugovzhodni Aziji." Raziskava naj bi oblikovalcem politik in načrtovalcem pomagala bolje razumeti vlogo, ki jo lahko imajo lebdeči fotonapetostni sistemi pri zadovoljevanju energetskih potreb v regiji jugovzhodne Azije, in na koncu pomagala pri sprejemanju odločitev o naložbah.
Raziskovalci so zaključili: "Potrebne so podrobne tržne in ekonomsko-tehnične ocene potenciala za nadaljnjo oceno priložnosti za namestitev lebdečih fotonapetostnih sistemov v vsaki državi v jugovzhodni Aziji. Za določena mesta primanjkuje batimetrije na regionalni ravni, vetra, valov in sedimentacija. Fizični podatki zahtevajo podrobno analizo, specifično za lokacijo."