Evropska komisija je 14. septembra predlagala nujno intervencijo na evropskem energetskem trgu, da bi ublažila nedavno močno rast cen energije. Prej odmeven predlog o omejitvi cen zemeljskega plina zaradi polemike ni bil vključen.
Glavni ukrepi, ki jih predlaga Evropska komisija, vključujejo: države članice zmanjšajo porabo električne energije za najmanj 5 odstotkov v obdobjih največje porabe električne energije in zmanjšajo skupno povpraševanje po električni energiji za najmanj 10 odstotkov do 31. marca 2023; Omejitve prihodkov podjetij za proizvodnjo električne energije so postavljene na 180 evrov na megavatno uro; presežni dobiček, ki ga ustvarijo sektorji nafte, plina, premoga in rafinerij, se uvede davek v višini najmanj 33 odstotkov. Zadnja dva ukrepa bosta EU pomagala zbrati približno 140 milijard evrov, so sporočili iz Evropske komisije.
Timmermans, izvršni podpredsednik Evropske komisije, je na novinarski konferenci povedal, da so ti ukrepi brez primere nujen odgovor na pomanjkanje oskrbe z energijo in visoke cene energije, ki prizadenejo Evropo. Zmanjšanje povpraševanja po električni energiji je bistveno za uspeh teh ukrepov. Omejevanje ogromnih prihodkov bi donosna energetska podjetja spodbudila k pomoči uporabnikom v težavah. Dobe poceni fosilnih goriv je konec in EU mora pospešiti prehod na domačo obnovljivo energijo.
Od izbruha ukrajinske krize je zaradi povratnega učinka sankcij EU na Rusijo evropska oskrba z energijo omejena, cene plina in elektrike pa so narasle. Skupaj z upadom proizvodnje hidroenergije zaradi ekstremnih vremenskih razmer to poletje ter popravil in zaprtij nekaterih starejših elektrarn je bila proizvodnja električne energije v EU zadnjih nekaj mesecev nizka, kar je še poslabšalo omejeno oskrbo z energijo in visoke cene, ki povzročajo trpeli potrošniki in industrija. Ogromno breme je zaviralo okrevanje evropskega gospodarstva.
Prej je Evropska komisija predlagala, da se določi le zgornja meja cen ruskega zemeljskega plina, države članice EU pa imajo glede tega velike razlike. Nekatere države članice so zaskrbljene, da bo ukrep dodatno vplival na dobavo ruskega plina v Evropo, in trdijo, da ukrep ne bo pomagal umiriti naraščajočih cen plina. Poleg tega predlogi za širšo omejitev cene plina niso dobili široke podpore. Nekatere države članice verjamejo, da bo ta poteza povzročila več izvoza zemeljskega plina v druge regije, kar bo poslabšalo energetske težave v Evropi in ogrozilo zanesljivost oskrbe.
Za potrditev predloga Evropske komisije je potrebna podpora večine držav članic EU. Ministri EU za energijo načrtujejo še eno posebno srečanje o energiji 30. septembra.