Pozneje letos bo Afriška unija na 27. konferenci pogodbenic o podnebnih spremembah (COP27) predstavila petstranski dokument, ki poudarja prednosti razvoja nizkoogljične naftne in plinske industrije v regiji. Cvetoča industrija ne bo le pomagala gospodarstvom naftnih držav, ampak bo tudi ponudila priložnost naftnim in plinskim podjetjem, da razvijejo in vlagajo v svoja nizkoogljična fosilna goriva ter premostijo vrzel v zelenem prehodu, saj svetovno povpraševanje še naprej narašča. Hkrati nekatere afriške države pospešeno razvijajo strategije zelene energije in vlagajo v obnovljivo energijo. Toda to je šele začetek afriškega energetskega razcveta, saj ga bodo njeni ogromni obnovljivi viri še dopolnili.
Leta 2019 je Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) predlagala nadaljnjo razširitev uporabe obnovljive energije v Afriki in poudarila, da regija vsebuje veliko količino obnovljive energije, ter dejala, da naj bi imela Afrika vodilno vlogo v prihodnjem razvoju obnovljiva energija. Vendar pa je trenutna slaba zanesljivost oskrbe z obnovljivo energijo v Afriki povzročila obsežne izpade električne energije, tako da so številne države še vedno odvisne od fosilnih goriv, kar ovira razvoj mešanice energetskih virov in celotnega gospodarstva. Nedavno poročilo IRENA ugotavlja, da "ima obilje biomase, geotermalne, vodne, sončne in vetrne energije na celini možnost, da hitro spremeni status quo v Afriki."
V času poročila 600 milijonov ljudi v Afriki ali približno 48 odstotkov celotnega afriškega prebivalstva ni imelo dostopa do energije. Toda IRENA pravi, da bi lahko čista energija pokrila približno četrtino afriških potreb po energiji do leta 2030. To bo zahtevalo povečanje letnih naložb na približno 70 milijard dolarjev za povečanje obnovljive električne energije z 42 kilovatov na 310 kilovatov, da bi zadovoljili polovico potreb po električni energiji v regiji.
Več afriških držav je razvilo strategije in cilje za podporo razvoju obnovljive energije, vključno z Egiptom, Etiopijo, Kenijo, Marokom in Južno Afriko; več manjših držav je prav tako določilo cilje zelene energije; tudi naložbe v sončno energijo v afriški regiji so se znatno povečale. Leta 2021 je Daniel-Alexander Schroth, vršilec dolžnosti direktorja za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost pri Afriški razvojni banki (AfDB), dejal: "Solarna PV je zdaj najcenejša oblika razumne možnosti za povečanje zmogljivosti."
Med letoma 2019 in 2020 se je afriška zmogljivost sončne in vetrne energije povečala za 11 oziroma 13 odstotkov. V istem obdobju se je hidroelektrarna povečala za 25 odstotkov. PricewaterhouseCoopers je poročal, da se je med letoma 2013 in 2020 skupna nameščena zmogljivost obnovljivih virov energije v Afriki povečala za 24 GW in naj bi se povečala s 180 milijonov joulov leta 2020 na 2,73 milijarde joulov do leta 2050. . Poleg tega PwC meni, da bo Afrika potrebovala najmanj 2,8 bilijona dolarjev, da bo do sredine stoletja dosegla neto ničelne emisije ogljika.
Po mnenju PwC ima Afrika potencial za razvoj 59 teravatov zmogljivosti vetrne energije. Trenutno razvita zmogljivost vetrne energije predstavlja le 0,01 odstotka, s 6491 MW nameščene zmogljivosti leta 2021 in 1321 MW zmogljivosti v izgradnji. Afrika ima 9604 MW sončne zmogljivosti, 7158 MW pa je v gradnji, največji solarni projekti pa so v Južni Afriki, Egiptu in Alžiriji. Pričakuje se, da bo bioenergija do leta 2050 predstavljala približno 10 odstotkov afriške oskrbe z obnovljivo energijo. Tudi hidroenergija je premalo izkoriščena, saj deluje le 11 odstotkov poceni električne energije z velikim potencialom za razvoj geotermalne energije. Kar zadeva jedrsko energijo, je Južna Afrika edina država na afriški celini s komercialno jedrsko elektrarno.
Vendar pa bo Afrika za izgradnjo močnega sektorja obnovljive energije potrebovala podporo mednarodne skupnosti, zlasti v smislu financiranja. V začetku tega leta je Mednarodna agencija za energijo (IEA) organizirala dogodek v Parizu, na katerem so se ministri in zainteresirane strani z vsega sveta strinjali, da "še vedno obstaja potreba po okrepitvi mednarodnih ukrepov za obravnavo obstoječih ovir za naložbe v čisto energijo in to posledično olajša razporeditev kapitala po vsej celini."
Tuje naložbe v obnovljivo energijo v Afriki že naraščajo. Ameriški vlagatelji so na primer združili moči z ameriško agencijo za mednarodni razvoj (USAID) in Prosper Africa, da bi raziskali zeleni potencial obnovljivih virov energije v Afriki. To je del pobude ameriške vlade za povečanje trgovine in naložb med afriškimi državami in ZDA. Na COP 26 so nekatere najbogatejše države na svetu Južni Afriki obljubile 8,5 milijarde dolarjev podnebnih nepovratnih sredstev in ugodnih posojil. Poleg tega bo potrebovala več zasebnih naložb, da bo omejila proizvodnjo premoga in nafte ter razvila sektor obnovljive energije.
Poleg tega je britansko podjetje TuNur napovedalo, da bo v Tuniziji v Severni Afriki vložilo 1,5 milijarde dolarjev v izgradnjo 500-megavatne sončne elektrarne. Medtem britanska vladna finančna razvojna veja, British International Investment Corporation (BII), namerava v naslednjih petih letih v Afriko vložiti 6 milijard dolarjev, predvsem v obnovljivo energijo in digitalno infrastrukturo. Nick O'Donohoe, izvršni direktor BII, je dejal: "Bili smo pomemben vlagatelj v afriški energetski sektor, sprva v energijo fosilnih goriv, v zadnjih treh do štirih letih pa skoraj v celoti obnovljivo energijo."
Skratka, poleg ogromnega nizkoogljičnega potenciala nafte in plina bi lahko afriška regija postala tudi elektrarna obnovljive energije. Vendar pa mora mednarodna skupnost z omejeno infrastrukturo in omejenim nacionalnim financiranjem za razvoj obnovljive energije usmeriti energetske naložbe v regijo, da bi zgradila močan sektor obnovljive energije in prispevala k globalnemu razvoju brez neto energije.