Pred kratkim je novica o predlogu Evropske unije o zeleni industriji za omejitev uvoza fotovoltaike eksplodirala delnice A. Najbolj zaskrbljujoča vsebina je, da mora biti 85 odstotkov komponent, ki se uporabljajo v evropskih vetrnih elektrarnah, 60 odstotkov toplotnih črpalk in 85 odstotkov fotovoltaičnih elektrolizatorjev, proizvedenih v celinski Evropi. Trg verjame, da bo novica omejila kitajski uvoz fotovoltaike, kar bo sprožilo bliskovit zlom številnih voditeljev fotovoltaike.
In ta četrtek (16. marca) je novica uvedla uradni pristanek. Uradna spletna stran Evropske unije je uradno objavila dva temelja načrta zelene industrije, »Net Zero Industry Act« in »European Key Raw Materials Act«. Sodeč po predlogih je glavni namen obeh glavnih zakonodaj zagotoviti vodilni položaj EU na področju zelene industrijske tehnologije.
V predlogu si je EU zadala cilj povečati domače proizvodne zmogljivosti v ključnih zelenih panogah, kot sta fotovoltaika in baterije, na 40 odstotkov do leta 2030. Hkrati je načrtovano tudi doseganje cilja 50 milijonov ton zajemanja ogljika do leta 2030. 2030.
Zagotavljanje dobave ključnih surovin, kot so litij in redke zemlje
Kar zadeva ukrepe za omejevanje surovin, osnutek »Net Zero Industry Act« predvideva, da EU do leta 2030 načrtuje dobavo vsaj 10 odstotkov ključnih surovin, predelavo 40 odstotkov ključnih surovin in recikliranje 15 odstotkov ključnih surovin. surovine iz EU. .
Letna poraba strateških surovin iz ene tretje države ne sme preseči 65 odstotkov, sorodni izdelki iz držav nad 65 odstotkov pa bodo pri ocenjevanju ponudb znižani, kar bo kupcem otežilo pridobivanje subvencij.
Omeniti velja, da so omejitve glede surovin v predlogu predvsem na področjih, kot sta litij in redke zemlje. Namen predloga je zagotoviti, da lahko EU pridobi varno, raznoliko, cenovno dostopno in trajnostno oskrbo s ključnimi surovinami, vključno z: redkimi zemljami, litijem, kobaltom, nikljem in silicijem itd.
Razume se, da je EU glede virov redkih zemelj in litija še posebej odvisna od Kitajske. Skoraj 90 odstotkov redkih zemelj in 60 odstotkov litija se predela na Kitajskem. Med 30 ključnimi surovinami, ki jih je opredelila EU, je dve tretjini Kitajske glavni izvoznik.
Na področju sončne energije EU ni omejila uvoza fotovoltaičnih surovin. EU je tudi izjavila, da bodo nekatere zgodnje faze industrijske verige, vključno s silicijevimi ingoti in silicijevimi rezinami, še naprej odvisne od kitajskega uvoza, ki predstavlja več kot 90 odstotkov.
Tudi v predlogu je sončna energija "odgovorna", češ da bo do leta 2030 proizvodna zmogljivost solarnih modulov v EU zadostovala za vsaj 40 odstotkov letnega pričakovanega povpraševanja v okviru pobud REPowerEU in Green Convention, kar vključuje 600 GW načrt instalirane solarne moči.
Ni težko razumeti, da je namen razglasitve tega predloga zakona v EU znebiti se zunanje odvisnosti verige industrije obnovljive energije in povečati lokalno proizvodnjo obnovljive energije s privabljanjem podjetij za obnovljivo energijo, da se naselijo. Po drugi strani pa je tudi stopnjevanje bitke z ZDA za obnovljivo energijo.
Stopnjevanje bitke za obnovljivo energijo v ZDA
Odkar je Bela hiša v drugi polovici lanskega leta razglasila "zakon o zmanjševanju inflacije", sta Evropa in ZDA sprožili vrsto subvencijskih vojn za vstop podjetij za obnovljivo energijo. Evropske države verjamejo, da je razglasitev ameriškega "Zakona o zmanjševanju inflacije" odvzela evropska podjetja za obnovljivo energijo, saj so trdile, da so ZDA uporabile velike subvencije, da bi spodbudile evropska podjetja za obnovljivo energijo, da prenesejo svoje industrijske verige v ZDA, kar je oslabilo evropsko proizvodnjo nove energije, in uničevanje delovnih mest v Evropi.
Zato Evropska unija od druge polovice lanskega leta pospešeno oblikuje tudi načrt »zelenih subvencij« za spopadanje z ameriškim »zakonom o zmanjševanju inflacije«. Načrt za »digitalizacijo energetskega sistema«, da bi pritegnili podjetja za obnovljivo energijo, da se naselijo, je težko soočenje z ameriškim »Zakonom o zmanjševanju inflacije«, ta predlog zakona pa je še eno stopnjevanje subvencijske vojne med obema stranema.
Iz predloga zakona je tudi razvidno, da je temeljni cilj EU razglasitve zakona doseči zmanjšanje emisij ogljika in vzpostaviti raznovrstno oskrbo z zeleno energijo in njeno dobavno verigo. Pravzaprav so s podporo različnih subvencij in politik v Evropi številna kitajska fotovoltaična podjetja, podjetja za shranjevanje energije in litijeve baterije zaporedoma odšla v Evropo za financiranje in kotacijo.