Solarni posel je v zadnjih letih doživel razcvet zaradi desetletij nenehnih naložb in inovacij v tehnologijo solarnih panelov. Industrija proizvodnje sončne energije je v razcvetu in pričakuje se, da bo v prihodnosti rasla še hitreje. Pod vodstvom Kitajske in Združenih držav Amerike države po vsem svetu veliko vlagajo v izboljšanje zmogljivosti za proizvodnjo sončne energije, da bi podprle zeleno preobrazbo.
Svetovna energetska perspektiva 2023 (WEO) Mednarodne agencije za energijo (IEA) raziskuje potencial rasti solarne industrije, pri čemer gradi na njeni že tako močni uspešnosti v zadnjih letih. Na podlagi trenutnega načrta projektov naj bi obnovljivi viri do leta 2030 prispevali približno 80 % novih proizvodnih zmogljivosti, pri čemer bo sončna energija predstavljala več kot polovico novih proizvodnih zmogljivosti. Vendar pa World Economic Outlook poudarja, da je potencial sončne energije veliko večji.
Globalna letna proizvodna zmogljivost sončnih panelov bo do leta 2030 dosegla približno 1200 GW, vendar naj bi od tega uporabili le 500 GW. Vendar pa se bo po napovedih Mednarodne agencije za energijo, če nova instalirana zmogljivost sončne fotonapetostne energije na Kitajskem do leta 2030 doseže 800 GW, proizvodnja električne energije iz premoga na Kitajskem zmanjšala za dodatnih 20 %, proizvodnja električne energije iz premoga v Latinski Ameriki, Afriki, Jugovzhodna Azija in Bližnji vzhod bosta obseg zmanjšali še za 25 %.
V zadnjem desetletju se je proizvodnja sončne energije močno povečala zaradi znatnega povečanja naložb v proizvodnjo sončne energije. Pričakuje se, da bo to podprlo cilje zelenega prehoda več držav po svetu.
Vendar pa trenutno pet držav prevladuje v solarni proizvodnji – Kitajska, Vietnam, Indija, Malezija in Tajska. Zmogljivost proizvodnje solarnih modulov na Kitajskem je presegla 500 milijonov vatov, kar predstavlja približno 80 % svetovne proizvodne zmogljivosti. To pomeni, da se številne države pri razvoju solarnih projektov močno zanašajo na uvožene sončne celice. Povečanje proizvodnih zmogljivosti na majhnih trgih solarne proizvodnje, kot so ZDA, Južna Koreja, Kambodža, Turčija in Evropska unija, lahko zmanjša odvisnost od nekaj trgov in okrepi dobavne verige.
Pričakuje se, da bo solarni trg v naslednjih petih letih doživel skupno letno stopnjo rasti 26 % in v naslednjem desetletju postal prevladujoč vir proizvodnje električne energije v Združenih državah. Poleg tega nedavne inovacije in široko sprejetje solarnega poslovanja znižujejo proizvodne cene, pri čemer solarna energija v komunalnem obsegu stane med 24 in 96 USD na megavatno uro brez subvencij. To je 56 % ceneje od proizvodnje električne energije iz jedrske energije in zemeljskega plina ter 42 % ceneje od proizvodnje električne energije iz premoga. Skupaj s subvencijami, ki jih zagotavlja zakon o zmanjševanju inflacije Bidnove administracije, so stroški sončne proizvodnje bistveno nižji od drugih virov energije.
Hkrati je Kitajska vodilna v svetu pri proizvodnji sončne energije in je zgled drugim državam. Vetrna in sončna energija naj bi letos presegla elektrarne na premog, Kitajska pa bo do leta 2023 dodala 217 gigavatov fotovoltaičnih zmogljivosti, kar je več kot preostali svet skupaj.
Ko gre za sončno energijo, prednjačita Kitajska in ZDA, sledijo pa jim številne druge države po svetu. Vendar bi večja diverzifikacija trga proizvodnje solarnih modulov lahko izboljšala dobavne verige in zmanjšala odvisnost od nekaj držav z velikim obsegom. Vsa področja sončne dobavne verige je treba okrepiti, da se zagotovi, da se rastoča proizvodna zmogljivost ujema s proizvodnjo in povpraševanjem vzdolž dobavne verige, da se podprejo optimalne stopnje uvajanja.