Inštitut za energetske raziskave Rystad Energy pričakuje, da bodo cilji EU za proizvodnjo sončne in vetrne energije do leta 2030 preseženi.
Po pretresih na evropskih energetskih trgih leta 2022 se vlade začenjajo osredotočati na zadovoljevanje dolgoročnih potreb po energiji na trajnosten in varen način. Pričakuje se, da bo proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov zagotovo eksponentno rasla, vendar ima velik delež proizvodnje sončne in vetrne energije še vedno težave, ki jih je treba rešiti, kot je potreba po obravnavi dispečiranja v omrežju in ravnovesje, ki ga povzroči nenadno povečanje sezonskega povpraševanja.
Leta 2022 so evropske cene električne energije zaradi izpada ruskega plinovoda v Evropo, izpada francoske jedrske energije in nizke proizvodnje hidroelektrarn v Evropi dosegle izjemno visoko raven, več kot 700 evrov za megavatno uro. To je privedlo do tega, da so vlade po vsem svetu žrtvovale trajnostni razvoj in se znova obrnile na premog za proizvodnjo energije, da bi zagotovile energetsko varnost. Podatki kažejo, da se je evropska proizvodnja električne energije na premog leta 2022 povečala za 5 % v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Vendar pa evropska energetska kriza ponuja tudi priložnost za razvoj novih norm. Vzemimo za primer načrt Evropske unije REPowerEU, ki povečuje cilj proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov s 40 % na 45 % celotne proizvodnje električne energije leta 2030. Izgradnja več zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov bo pomagala pospešiti cilj EU glede ogljične nevtralnosti, hkrati pa zmanjšati odvisnost od uvožena goriva. Do konca tega leta Rystad Energy pričakuje, da bo EU dosegla 211 GW nameščene solarne PV zmogljivosti in 214 GW vetrne zmogljivosti. Proizvodnja vetrne in sončne energije bo predstavljala 31 % proizvodnje električne energije v EU, skupna proizvodnja električne energije v EU pa naj bi leta 2023 dosegla 3019 teravatnih ur (TWh).
Poleg tega so izravnani stroški električne energije (LCOE) za solarno fotonapetostno in kopenski veter v Evropi padli na približno 50 EUR na MWh, kar je polovica LCOE energije iz zemeljskega plina in premoga. Z ekonomskega vidika je bolj ekonomično graditi nove sončne in vetrne elektrarne kot nadaljevati z uporabo obstoječih elektrarn na zemeljski plin.
Ocenjuje se, da bo do leta 2030 instalirana zmogljivost sončne fotovoltaične proizvodnje energije dosegla 490 GW, instalirana zmogljivost vetrne energije pa 375 GW. Do takrat bo proizvodnja vetrne in sončne energije predstavljala 53 % celotne proizvodnje električne energije v EU, kar bo preseglo cilj 45 %, ki ga je predlagal REPowerEU.
Seveda na novo nameščene zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ne smejo le nadomestiti dela proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv, ampak morajo biti tudi sposobne zadovoljiti pričakovano novo povpraševanje po električni energiji. Pričakuje se, da bo povpraševanje po električni energiji v naslednjih 30 letih raslo s skupno letno stopnjo rasti (CAGR) v višini 2 %.
Obenem je dispečirska proizvodna zmogljivost ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročno zanesljivih energetskih sistemov ter za uravnoteženje in podpiranje nihajoče narave sončne in vetrne proizvodnje. Do neke mere lahko sistemi za shranjevanje energije iz baterij (BESS) zagotovijo to sposobnost uravnoteženja, vendar je treba izboljšati razvoj tehnologije za shranjevanje energije iz baterij, da bo cenovno bolj konkurenčna. Ker je trenutni povprečni izravnani strošek skladiščenja energije (LCOS) na MWh 135 €, kar je dražje od obstoječih plinskih elektrarn.
Ocenjuje se, da se bo nameščena zmogljivost BESS do leta 2030 povečala na 55 GW in do leta 2050 na 418 GW. Vendar baterijsko shranjevanje teh zmogljivosti še vedno ne more zadostiti vsem pričakovanim zahtevam tega procesa. Zato bo dopolnjen tudi s proizvodnjo zemeljskega plina, zlasti v evropskem zimskem obdobju, ko je povpraševanje po energiji veliko. Posledično bodo te elektrarne morale prejeti subvencije za zmogljivost, da bodo ostale obratovalne kljub nizkim stopnjam izkoriščenosti za proizvodnjo zemeljskega plina, poleg tega pa bodo morale še naprej uporabljati podzemna skladišča plina za zadovoljitev sezonskega povpraševanja.